Odraščala sem v družini, ki meseca decembra ni jemala preveč resno, kaj šele, da bi poznali in praznovali zimski solsticij. Priznan je bil samo Dedek Mraz, ki sem ga imela dobesedno doma v hiši, saj je namreč moj oče vsako leto igral to vlogo na slavnostni ceremoniji prihoda Dedka Mraza in razdeljevanja daril. No, priznam, to mi je bilo kar všeč, čeprav sem vedno vse skupaj spremljala z dokaj mešanimi občutki, saj mi kot majhni punčki ni bilo jasno, zakaj ima Dedek Mraz tako sumljivo iste oči kot moj oče, pa še ura na roki je bila točno takšna kot očetova.

Poznala sem tudi praznovanje Božiča, saj so pri moji noni častili krščanske praznike in vsako leto postavljali božično drevo z jaslicami. Tudi to mi je bilo zelo všeč, živalce in ljudje, ki so stali na mahu, so v moji glavi kar oživeli in me odpeljali nekam v pravljično deželo, ki pa je imela bolj malo veze z Božičem. Mogoče me je vse skupaj še bolj privlačilo, ker je bilo to pri nas doma prepovedano in saj veste kako je s prepovedanim sadom, ravno tistega hočeš pojesti. In to je bil december s katerim sem odraščala kar nekaj let.

Z leti je v meni rasla nerazložljiva želja, da bi se potopila v raziskovanje decembra, saj sem bila prepričana, da zagotovo v sebi skriva nekaj več. Vsako leto sem poskušala temu mesecu nekaj dodati, včasih bolj, včasih manj uspešno. Iskala sem nekaj, kar bi zadovoljilo ta moja čutenja in močno sem se zavedala dejstva, da je v tem mesecu skrito nekaj magičnega, ampak nisem znala točno definirati kaj.

Tipala sem vse naokoli, zbirala informacije in potem naletela na pogansko kolo leta. Že sama beseda, ki označuje praznik, ki ga praznujemo decembra – Yule – zimski solsticij – mi je bila tako poznana, da se mi je kar usedla na mojo polico znanja, pod oznako: že znano. Podala sem se v raziskovanje tega misterija in moram reči, da me je kar potegnilo v vsebino, saj sem odkrivala vedno nove informacije in povezave.

Ob tej priložnosti bi vam rada predstavila predvsem moje videnje zimskega solsticija – Yula in kako ga praznujem jaz. Mogoče bom pri komu vzpodbudila željo, da se odloči za tovrstno praznovanje in ga tudi po svoje nadgradi.

Ko sem v iskalnik vpisala besedo Yule oziroma zimski solsticij, mi je ponudilo ogromno informacij. Kako iz množice podatkov izluščiti tisto, kar bi bilo zame pomembno? Začela sem iz točke, da sem že po naravi narejena tako, da ne želim preveč komplicirati. Sem perfekcionist, ampak me kar odbije, ko prebiram ritual za Yule dolg par strani. Že po par stavkih se izgubim v vsej množici potrebnih predmetov in podatkov in že takoj vem, da to ni zame.

Iskala sem preprostost ravno v pravi meri, želela sem pa tudi raziskati, zakaj se odvijajo določeni rituali in pa uporabo samih predmetov pri izvajanju ritualov namenjenih praznovanju zimskega solsticija.

Ker hiša postane domače svetišče, jo seveda želim okrasiti. Najlažje je, da se podam v naravo, kjer dobim vse potrebno. Zunaj v gozdu me čaka smrečje (bor, jelka, brin, smreka), storži, bršljan, bodika, bela omela… Simbolika teh rastlin je vezana na cikle neskončnega življenja, saj so vedno zelene, ne glede na to, v katerem delu leta jih nabiramo, ob tem pa v hišo prinesejo zaščito in srečo.

Na vrtu raste tudi lovor, rožmarin in žajbelj, katere s pridom uporabim pri krašenju in ritualu. Že sam lovor je zaščitna in očiščevalna rastlina v pravem pomenu besede. Všeč mi je, da lahko na posušene lovorove liste napišem želje in jih potem nad svečo zažgem. Pri temu početju vsekakor malo previdnosti, ampak zagotavljam vam, da bo hiša božansko dišala, pa še želje se tako lažje uresničijo.

Rada dodam tudi kaj blišča, tako da prižgem kar lepo število svečk po hiši in napeljem lučke.

Vedno postavim tudi smrečico –  Yulsko drevo,  ki pa je vsako leto drugačno. Včasih je bilo plastično, včasih tisto ta pravo, letos je kovinsko… v bistvu skoraj ni pomembno kakšno je, važen je namen postavljanje Yulskega drevesa. Všeč mi je misel, da Yulsko drevo predstavlja drevo sveta – arbor mundi in ta podatek se mi zdi tako magičen, saj vrh drevesa predstavlja vrhnji svet, korenine predstavljajo podzemlje, deblo pa je naš svet, torej v dnevni sobi stoji tako močan opomnik magičnosti tega obdobja, če ga le želim opaziti.

Okraševanje Yulskega drevesa zame predstavlja pravi ritual, ki me umiri in opozori na to, da se na zemljo spuščajo prav posebne energije, ki s seboj nosijo ključ do spoznanj. Zame vsekakor ni naključje, da navadno na vrh drevesa postavim luč, kot rečeno je to vrhnji svet, v kateremu je doma svetloba, sredino drevesa okrasim z raznimi okraski, dno drevesa pa je vsako leto drugačno. Včasih naložim darila, letos sem se pa odločila, da dodam kar lučke in to s posebnim namenom. Želela sem osvetlili svoje lastno podzemlje, da se ga zavem in da nadaljujem z raziskovanjem le-tega, ki sem ga začela v letu, ki počasi odhaja.

Dan je najkrajši, noč pa najdaljša in mi nudi možnost, da se spustim v svoje globine, saj se moje kolo leta za hip ustavi in tukaj nastopi prelomni trenutek. Takrat imam možnost hkrati uzreti preteklo obdobje in obdobje, ki se odpira pred mano, na ta način se je vsekakor lažje povezati s svojo notranjo modrostjo. Kar naenkrat se pred mano odpirajo misteriji življenja in če sem dovolj pozorna, tudi usmeritve za naprej.

Ko je hiša okrašena in ko čakam na primeren trenutek za izvedbo rituala, se prej seveda še zavestno nanj pripravim. Že same priprave na ritual predstavljajo zame ritual sam, zato se jim skrbno posvetim.

Hišo temeljito počistim. Čiščenje je skoraj kot meditacija, saj je pometanje, sesanje in brisanje lahko zelo očiščujoče tudi na energijski ravni, ne samo fizični. Uporabim tudi dobro domačo brezovo metlo, s pomočjo katere pomedem iz hiše negativno energijo.

Po končanem čiščenju prekadim prostor z doma narejenim zeliščnim svitkom iz rožmarina, žajblja in sivke. Tega sem pripravila že v času Samhaina, tako da so zdaj primerno suhi za izvedbo obreda. S prekajevanjem začnem pri vhodnih vratih, potem pa se pomikam ob zidovih. Posebno pozornost namenim prekajevanju vrat in oken. To naredim v vseh prostorih hiše.

Privoščim si obredno kopel, ki si jo pripravim tako, da skuham zvrhan lonec čaja iz sivke in rožmarina ter le to vlijem v kad, zraven pa dodam še 3 polne pesti grobe soli.

Topla, očiščevalna kopel sprosti moje telo in misli, tako da sem potem pripravljena na ritual. Kdor nima te možnosti, lahko na tuš obesi vrečko z zelišči in soljo ali pa se s to mešanico polije po glavi.

Ritual začnem s postavitvijo oltarja. Že prej nabrane zimzelene veje postavim v različne vzorce, lahko je krog, ki predstavlja kolo leta, lahko je spirala, pentagram, enostavno tako kot mi tisti trenutek narekuje intuicija. Uporabim tudi storže, kamenje, rogovje, kristale po občutku, prav tako priložim zraven malo čarovnico, da se spomnim tudi na ta magična bitja.

Na oltar postavim sveče in ker je Yule izbiram med rdečo, zlato, zeleno in belo barvo. Izberem dve sveči, ki ju postavim na sredino oltarja, ostale pa lahko na zunanji rob. Prižgem tudi dišečo palčko, najraje uporabim vonj belega žajblja ali rožmarina.

Ko pristopim k oltarju, poskušam biti čim bolj zbrana in se spomniti, da je zimski solsticij praznovanje povratka sonca in povratka ciklusa zunanje rasti. V mislih naredim povzetek leta, ki je za mano in na tri posušene lovorove liste napišem tri stvari, ki bi jih rada opustila, saj mi več ne služijo.

Prvo svečo prižgem z zavedanjem, da se bo temna polovica leta kmalu prevesila v svetlo polovico. S prvo svečo se zahvalim temi, ker me je spremljala in mi omogočila tiste najgloblje uvide, ki so drugače skriti. Zahvalim se, da je del mene, saj točno vem, da brez teme ni svetlobe in brez nje tudi mene ne bi bilo. Potem na sveči zakurim tiste tri lovorove liste, na katere sem prej napisala stvari, ki bi jih rada opustila (previdno!). Ogenj je transformacija in s tem, ko te liste zažgem, aktiviram pomoč ognja, da te stvari transformira in se s tem pripravi prostor za novo.

Drugo svečo prižgem z zavedanjem, da sem hvaležna, da sem lahko del tega čudovitega ciklusa. Zahvalim se, ker se je kolo leta še enkrat odvrtelo in se bo začelo na novo obračat. Zavedam se, da čas delovanja še ni napočil, vendar se globoko v notranjosti že čuti nova rast.

Na koncu prižgem še vse ostale sveče, ki so na oltarju, zabobnam na moj šamanski boben in s tem izrečem dobrodošlico soncu in pričetku novega obrata kolesja leta.

Nič kaj posebnega, vem, ampak meni ta preprost ritual zadostuje, da se povežem s temi energijami, ki se sidrajo že kar nekaj časa prej in se na dan zimskega solsticija v vsej lepoti spustijo na našo mater Zemljo. Škoda bi bilo, da si ne bi vzela časa zase, se zavestno pripravila na ta trenutek, ki me bo zagotovo pustil obogateno z dobro podlago za leto, ki prihaja.

Čudovito praznovanje Yula – zimskega solsticija vam želim,
Tanja Maraž